g. Lojze Adamlje, akademski slikar

"Lepo pozdravljeni!

Prejel sem vaše prijazno pismo in povabilo, da zapišem osebni vtis, mnenje;... o vašem "DOSOR-ju", kar sem z veseljem sprejel, kot odgovorno nalogo. 

Zakaj se mi zdi zapisati svoje mnenje in opredeliti lastne vtise do Dosorja kot odgovorna naloga, pojasnjujem v naslednem razmisleku. Povabili ste me verjetno k sodelovanju zato, ker pričakujete, da bom pošteno oblikoval svoje vtise, mnenja, opažanja  do vaših naporov, hotenj in strokovnega znanja, katerega vlagate v delovanja doma starejših občanov, kjer živijo starostniki, katerim nudite svoje delo in svojo človečnost.  Vse tisto kar me je pri vas resnično navdušilo, je pristnost dela in zavedanje nalog, ki so vam bile zaupane za uresničitev zahtevne družbene vloge.

 Moderni človek živi danes tako hitro, v tako pospešenem ritmu na vseh koncih in smereh, da ne utegne več živeti. Ironija. Kar na enkrat pa se znajdemo v stanju, da več ne dohajamo tega tempa, da ne znamo več živet za svojo človečnost, da nismo srečni. S časoma se pojavi še pogojena osamljenost, katera rabi tolažbo. Z leti  se nakopičijo še zdravstvene težave je stiska še toliko večja.

 V DOSOR-ju sem spoznal  izjemne ljudi, ki se razdajajo za sočloveka, za tolažnika, ki preganja osamljenost, ki osmišljajo ovelo življenje. Znotraj funkcionalnega in lepega okolja, se vzpostavlja duh prijaznosti, ne zlagani nasmeh, trdna rama za oporo tistemu, ki jo potrebuje in za žarek svetlobe, ki nikoli ne pojenja. Širite krog dobrote, kulture in pristnih medčloveških odnosov, ki prisluhne spominu preteklosti in na ta načim osmišlja danes in jutri. Hvala za to veličino."

 

Lojze Adamlje


    Smo ti všeč?



    x Zapri